Katrinas

Trio Katrinas. Eva Hren, profesorica kitare, Marija Trampuž, diplomantka visoke poslovne šole, in Katarina Habe, psihologinja in magistra
psihologije glasbe, so tri ženske, zanimive v svoji različnosti, tako kot je zanimiva glasba, ki jo prepevajo. O tem, kako bi se ujele na samotnem otoku, lahko sklepate na podlagi njihovih odgovorov.

Knjiga, ki bi jo vzele s seboj na samotni otok?
Eva: Tečaj čudežev, če bi morda kdaj rabila čudež.
Marija: Staro knjigo Na polju slave, ker jo pravkar berem in napeto čakam na “happy end”. Sicer pa me vedno znova navdihuje in preseneča Mali princ.
Katarina: Vzela bi jih več, saj so dobre knjige moja strast. Kaj novega, mističnega, šaljivega. Knjigo 1001 nasvet za popolno doživetje na samotnem otoku. (ha, ha)

Predmet:
Katarina: Če že lahko sanjarim o samotnem otoku, bom sanjarila tudi o tem, da bi imela s seboj Arabelin prstan, ki ti izpolni vse želje, tako da bi si lahko pričarala vse, kar bi potrebovala.
Eva: Steklenico z listkom S.O.S. za skrajne primere.

Živo bitje:
Katarina: Na samotnem otoku bi bila najraje s svojim preljubim bitjem, na koncu pa bi priredila veliko zabavo in si s čarobnim prstanom pričarala vse, ki jih imam rada.
Eva: Nikogar, ker je del samotnega otoka samota, ne pa osamljenost.
Marija: Na samotni otok bi šla iskat človeka, ki mi prevečkrat pobegne – sebe.

Glasba:
Marija: Svoj glas in vso glasbo, ki jo tako ali tako vedno nosim s seboj.
Eva: Vivaldi, Štirje letni časi – da bi vedela, kdaj se obrne leto.
Katarina: Za glasbenike je včasih najlepša glasba tišina, zato bi se prepustila zvokom narave; šumenju morja, šepetanju vetra v listih, petju ptic, prasketanju ognja, zakurjenega zvečer na plaži (očitno sem nepoboljšljivi romantik).

Film:
Eva: Brodolomec – namesto priročnika za življenje na samotnem otoku.
Marija: Saj bi že tako ali tako imela največje filmsko platno na svetu – prostrane plaže, širno morje in neskončno nebo. Ali potrebujem še kaj?
Katarina: Na samotnem otoku bi živela svoj film, vsekakor brez televizije.

Kaj bi pogrešale iz civilizacije?
Marija: Kopalnico. In začimbe, dokler se ne bi naučila uporabljati tamkajšnjih rožic. Pa mehko posteljo.
Katarina: Če bi imela Arabelin prstan, gotovo ne bi pogrešala ničesar.
Eva: Toaletni papir za nujne potrebe.

Česa ne bi pogrešale?
Katarina: Gotovo ne bi pogrešala mobilnega telefona in vsakdanjega stresa.
Marija: Televizije, avta, mikrovalovne pečice, jumboplakatov, hipermarketov, bančnih kartic, mobilnega telefona, mestnega vrveža.
Eva: Bulvarskega tiska, tako da bi o sebi vedno vedela samo resnico.