Velja le 2/3 večina!

Katarina, Sanja in Petra niso take ženske, da bi se branile babjega čveka ob kavici in gori piškotov, tudi nebeško dobra čokolada jim ne dela preglavic. Kar želijo, to dobijo. Odkar ima Katrinas dve novi članici – Sanjo in Petro – je skupina postala še bolj prepoznavna. Je že tako, da pozitivna energija privablja le pozitivne stvari.

Ko sta Katrinas zapustili dve članici, ste ostali le še vi, Katarina. Ste se kdaj ustrašili, da skupina Katrinas ne bo več ugledala belega dneva?
Niti ne, čeprav je res, da je bilo razhajanje stare zasedbe in hkrati rojstvo nove zelo boleče. To so bile neprespane noči, spraševanja kaj in kako naprej. Takrat nisem razumela, zakaj se nam to dogaja. Le zaupala sem življenju in temu, da se vse zgodi z nekim namenom. Katrinas pa je ena tako pozitivna zadeva, da sem močno verjela v to, da bosta prišli dve novi punci, s katerima bomo lahko nadaljevale vizijo, ki smo jo imele prejšnje Katrinas. Z Evo in Marijo namreč nismo delile samo glasbenih sanj, temveč smo se tudi prijateljsko prepletle. Zato sem srečna, da nam je to kljub našemu glasbenemu razhodu uspelo ohraniti. Po drugi strani pa je še vecje darilo, da se tudi s Petro in Sanjo nismo le pevsko in glasbeno ujele, ampak imamo podobne življenjske vi¬zije.

Zdaj ste Katrinas dvotretinjsko nova zasedba. Kdaj je potekal izbor za novi pevki in koliko besede ste imeei pri tem?
Z Evo in Marijo smo se dokončno razšle marca, zato je izbor potekal zelo hitro. Petra je prišla v začetku marca oziroma konec feb¬ruarja, saj smo želele oddati skladbo za Slovensko popevko 2005. Sanja pa se nama je pridružila konec marca. Za Sanjo je dal namig moj oče, ker jo je učil na akademiji. In je rekel: »Kaj pa Sanja Mlinar? S Petro sva bili takoj za. Sanja je namrec vrhunska pevka, izjemna glasbenica in pianistka. Pravzaprav ni bilo nobene avdicije, ker sem obe punci že zelo dobro poznala. Imata taka glasbena priporočila, da sem vedela, kakšni super glasbenici dobim.

Kaj imate skupnega? Vidim, da ste vse tri bolj blond …
Petra: (smeh) Veliko stvari imamo skupnih, so pa tudi stvari, ki so le naše. Vse si sproti povemo in cenimo različnost, ki je med nami, saj nam širi obzorja. Super je, da pokrivamo več polov in je zaradi tega naša glasba še bolj raznolika.
Sanja: Ne družimo se le na vajah, ampak tudi zasebno. Vseč so mi pogovori, druženje. Če ne bi bilo tega in prijateljstva, v taki skupini ne bi mogla peti. Po vaji, ki jo imamo enkrat na teden, se dobimo pri eni izmed nas doma, skuhamo kavo, damo na mizo piškote in se pogovarjamo predvsem o ženskih zadevah.
Katarina: Vsaka je en delček in če eden manjka, celota ne more normalno delovati. Skupaj smo sestavile mozaik in vsaka pokri¬va eno področje.

Ste se že skregale?
Vse tri v en glas: Ne!!! Katarina: Pri nas vedno velja pravilo: če sta dve za neko stvar, ena pa ne, potem dvotre¬tinjska večina obvelja!
Petra: Velikokrat je celo tako, da smo razdel¬jeni na četrtine, ker je Rok Golob del naše ekipe in skupaj z njim sprejemamo naše velike odločitve.
Sanja: Pri nas bi zelo težko prišlo do prepira, ker nobena izmed nas ni osebnost, ki bi rada imela konflikte. Vse si povemo. Seveda pridejo stvari, ki so konfliktne – ampak, saj smo odrasle! Nikoli se se nismo užalile, pri nas gre le za različna mnenja. Ampak, kot smo že rekle: vse si povemo! Pomembno je, da stvari, ki to motijo, ne zadržis zase.

Vprašanje za Sanjo. Glede na to, da sta Katarina in Petra starejši od tebe – ali ju dojemaš kot starejši sestri?
Sanja: Če bi bili starejši sestri, bi se z njima verjetno prepirala, zdaj se pa ne. (smeh)
Katarina: Sanja je v svoji glasbeni karieri že veliko izkusila in je pri določenih stvareh še celo bolj zrela kot midve s Petro. Midve sva bolj otročji, Sanja pa naju malo prizemlji.

Novo zgoščenko ste snemale v Los Angelesu. Zakaj ste poletele ravno tja?
Katarina: To snemanje je bilo dogovorjeno že prej, preden se je zasedba zamenjala. Rok Golob – alfa in omega naših glasbenih projektov – polovico leta preživi v Los Angelesu in ima tam tudi stu¬dio. Razlog pa je bil tudi ta, da je v Los Angelesu čutiti poseben ustvarjalni veter v zraku. Delati tam je povsem drugače kot pri nas.
Petra: Najbolj smo se povezale ravno tam. Preden smo odšle v Ameriko, smo tukaj le delale, delale in še enkrat delale. Saj smo si tudi vzele čas, ampak tam je bilo pa res fino, ker smo bile ves čas skupaj. Zgradile smo res močne temelje, ki nas še danes držijo skupaj.
Sanja: Če bi snemale tukaj, bi kmalu po snemanju odšle vsaka na svoj konec, tam pa smo bile res povezane. Skupaj smo jedle, žurale, hodile snemat … povsem drugačna energija!
Petra: Kot delovni dopust. Uživaš, delaš tisto, kar želiš. Takrat privlačis podobne ljudi in zato se imaš še bolj fino.
Sanja: Naša strategija na začetku je bila, da se naredi čim več, posname zgoščenko, naredi vidospot, da se pravzaprav »zbombardira« publiko z novimi projekti. Vzele smo si čas, da naredimo ćim boljše, kar pošnemo.

Ste si kdaj želele, da bi bile za en dan »kokoške« – da bi cele dneve hodile po trgovinah in brez meja zapravljale?
Sanja: Jaz ne. To mi je prava muka.
Katarina: Tudi jaz sem prej sovražnica kot ljubiteljica nakupovanja. Je pa res, da sem v Los Angelesu, ko sta me Petra in Sanja prosili, naj ju peljem v šoping, na koncu sama zapravila največ.
Petra: Tudi jaz sem nakupila veliko majčk, oblek … V nasprotju s Kat in Sanc jaz obožujem nakupovanje! Da bi šla v neko velemesto in nič kupila – to bi bil zame smrtni greh!
Zoja Ahlin